Upravljanje tveganj

Bolniki pričakujejo varno zdravstveno in negovalno oskrbo. GPR Klinikum si je zastavila cilj, da zagotovi čim višjo raven varnosti za bolnike in osebje, vključeno v njihovo oskrbo.

Skupni zvezni odbor je leta 2018 za vse bolnišnice določil klinično obvladovanje tveganj kot obvezni del upravljanja kakovosti. To vključuje ne le sistematično vzpostavitev in nadaljnji razvoj sistema kliničnega obvladovanja tveganj, temveč tudi imenovanje osebe, odgovorne za tveganja. Večina nalog vključuje predvsem identifikacijo tveganj, ki vključuje analizo, oceno, obvladovanje in vrednotenje tveganj. Za identifikacijo tveganj obstajajo proaktivne metode, kot so npr. revizije ali analize tveganj, ter reaktivne metode, kot so npr. sistemi poročanja, konference o primerih ali tudi upravljanje pritožb.

V središču kliničnega obvladovanja tveganj je varnost pacientov. Zato je GPR Klinikum od pomladi 2019 članica Zveze za varnost pacientov (APS) in izvaja njena priporočila za izboljšanje varnosti pacientov. Za zgodnje odkrivanje, analizo in preprečevanje tveganj uporabljamo različne metode, instrumente in standarde. Z uporabo kontrolnega seznama za varnost v operacijski dvorani, ki spremlja pacienta od oddelka do operacijske dvorane, med operacijo in do njenega konca, zagotavljamo visoko raven varnosti. Drugi ukrepi so na primer zapestnica za pacienta in načelo štirih oči pri izdaji zdravil.

12. novembra 2019 je začela veljati Uredba o varnosti pacientov (PaSV), ki ureja imenovanje usposobljenega pooblaščenca za varnost pacientov v bolnišnici. Naloge pooblaščenca za varnost pacientov med drugim vključujejo nadaljnji razvoj kulture varnosti v bolnišnici, izvajanje ukrepov za povečanje varnosti pacientov, ocenjevanje kliničnih tveganj in pripravo poročila v skladu s § 4(1) PaSV.

Neželeni dogodki so pogosto predznamen resničnega incidenta, ki lahko povzroči škodo pacientu. Cilj GPR Klinikuma je prepoznati in odpraviti morebitne vire napak v delovnih postopkih oskrbe pacientov. Da bi povečali varnost naših pacientov, uporabljamo notranji sistem poročanja – CIRS (Critical Incident Reporting System). Neželeni dogodki se prijavijo zaupno, anonimno ali z navedbo imena. Za neželeni dogodek se šteje vsak nezaželen dogodek, ki bi lahko škodoval pacientu. Pri tem cilj ni ugotavljanje krivde, temveč uvedba, izvajanje in nadzor ukrepov za izboljšanje varnosti in preprečevanje takih dogodkov v prihodnosti. „Učenje iz napak“ je načelo, ki ima tukaj najvišjo prioriteto.

Tudi v naši domovi za starejše »Haus am Ostpark« ima obvladovanje tveganj pomembno vlogo. Tveganja in njihove morebitne medsebojne vplive tudi pri nas prepoznavamo, analiziramo in ocenjujemo. Prek našega sistema za obravnavo pritožb pridobivamo tudi informacije o pomanjkljivostih v delovanju in s tem pomembne namige za nenehno izboljševanje naših storitev. Prav tako se informacije, ki jih prejemamo prek revizij, anket in našega sistema poročanja, upoštevajo pri izvajanju ocene tveganj. S tem imamo možnost, da potencialna tveganja pri razvoju nove storitve ali novih organizacijskih postopkov zaznamo že pred njihovo uresničitvijo. To nam omogoča, da uvedemo ustrezne kontrole tveganj. S pomočjo te metode imamo možnost zmanjšati tveganja, tako da sprejmemo ukrepe za njihovo preprečevanje.

Upravljanje tveganj igra pomembno vlogo tudi pri ambulantni oskrbi. Tveganja in njihove morebitne posledice pri nas identificiramo, analiziramo in ocenjujemo. Pomembne informacije o tem pridobivamo iz našega sistema za obravnavanje pritožb, obiskov pri strankah, revizij in našega sistema poročanja.

Vse te informacije se upoštevajo pri oceni tveganj, kar nam omogoča, da potencialna tveganja prepoznamo pravočasno in z ustreznimi ukrepi prilagodimo organizacijske procese tako, da se tveganja v veliki meri zmanjšajo.